Za Cobiss.net | o IZUM-u in projektu COBISS.Net
Usodo IZUM-a v Mariboru je skrojila kadrovska politika stranke SMC, zaposleni v IZUM-u pa dogajanje že dalj časa le opazujejo. Moja vizija razvoja mednarodnega regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti, preko katerega bi bile v mrežo COBISS.Net dolgoročno povezane knjižnice v Sloveniji, državah Zahodnega Balkana in Bolgariji, je bila očitno utopija.
14869
page-template-default,page,page-id-14869,ajax_updown,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode-theme-ver-13.9,qode-theme-bridge,disabled_footer_bottom,wpb-js-composer js-comp-ver-5.4.7,vc_responsive

IZUM      COBISS.SI      SICRIS      COBISS.Net

Za prekinitev razvojnega zaostajanja IZUM-a in mreže COBISS.Net je treba:

  • vzpostaviti medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev IZUM-a in mreže COBISS.Net,
  • umestiti projekt COBISS.Net med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS,
  • spremeniti model upravljanja IZUM-a in zanj najti ustreznejši pravni status ter IZUM kadrovsko okrepiti.

Mag. Tomaž Seljak,
vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS,
pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ter
dolgoletni koordinator projekta COBISS.Net

Podpiramo prizadevanja in predloge

za rešitev strateških razvojnih izzivov IZUM-a in projekta COBISS.Net


Nekdanji člani Upravnega odbora IZUM-a (predstavniki ustanovitelja):

Ciril Baškovič, dr. Franci Demšar, dr. Boris Kostanjevec, dr. Žiga Turk

Nekdanji ministri:
dr. Žiga Turk, dr. Boštjan Žekš, Anton Peršak, dr. Dimitrij Rupel

Izzivi IZUM-a in projekta COBISS.Net

Nerealiziran projekt mednarodnega razvojnega sodelovanja

Za pridobitev evropskih sredstev (10 mio EUR) je bilo potrebno le soglasje sodelujočih držav, a Vlada RS jim tega ni bila pripravljena predlagati.

Medresorski dogovor o uvrstitvi projekta COBISS.Net med strateške projekte MRS RS ni bil mogoč!
(Predlog MIZŠ, Birokratski odgovor MZZ)

Usodno za IZUM

Usodo IZUM-a v Mariboru je v obdobju 2014 – 2018 skrojila kadrovska politika stranke SMC, zaposleni v IZUM-u pa dogajanje že dalj časa le opazujejo. Moja vizija razvoja mednarodnega regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti, preko katerega bi bile v mrežo COBISS.Net dolgoročno povezane knjižnice v Sloveniji, državah Zahodnega Balkana in Bolgariji, je bila očitno utopija. Politike praviloma zanimajo le projekti, ki se začnejo ali končajo v njihovem mandatu. Za slovenske uporabnike je COBISS.SI nekaj samoumevnega, njihovih predstavnikov v Upravnem odboru IZUM-a pa ne zanima razvojno zaostajanje IZUM-a in ne, kako bo dolgoročno sledil tehnološkemu in družbenemu razvoju. COBISS je vrhunski dosežek slovenskega znanja z izjemnim izvoznim potencialom in vplivom na vlogo in ugled Slovenije v državah Zahodnega Balkana. COBISS.Net je tudi edini projekt, s katerim lahko Slovenija v teh državah  obdrži vodilno vlogo. Žal smo si v preteklih letih zapravili že toliko priložnosti, ugleda in zaupanja, da to ni več samoumevno, na kar nas partnerji v ciljnih državah že dolgo opozarjajo.

 

V 30-letni zgodovini je le kakšnih 5–10 % politikov in državnih uradnikov dejansko razumelo izzive dejavnosti IZUM-a in projekta COBISS.Net ali pa česa tudi niso razumeli, vendar so mi zaupali in podprli uresničevanje zastavljenih ciljev. Vsi drugi so zaradi nerazumevanja problematike bodisi nasprotovali mojim predlogom ali pa so bili za sodelovanje nezainteresirani, ker so jih zanimale le njihove osebne preference, ne pa tudi skupno dobro.

 

V vsaki dejavnosti so rezultati lahko slabi, dobri ali vrhunski in tako je tudi pri razvoju informacijskih sistemov. Inovativnost in mednarodna konkurenčnost nista samoumevni. Vrhunske rezultate lahko običajno doseže le 5–10 % zaposlenih, če so za to motivirani, ustrezno vodeni in so jim zagotovljeni ustrezni pogoji za delo, vključno z ustrezno organizacijo dela in podporo vseh drugih v kolektivu. Večina zaposlenih v IZUM-u se očitno ne zaveda posledic pogubnega upravljanja in vodenja IZUM-a ali pa jih posledice ne zanimajo, ker so z razmerami in nagrajevanjem zadovoljni. Drugače misleči se bodisi ne želijo več izpostavljati ali pa jih preglasi večina.

 

Tudi večina uporabnikov proizvodov in storitev IZUM-a je verjetno zadovoljnih in ti ne vidijo nobenega problema. Bodisi ne vidijo potrebe za kakšne spremembe in novosti ali pa zanje niso zainteresirani. Verjetno je manj kot 10 % tistih, ki menijo, da IZUM razvojno zaostaja, in se sprašujejo, ali sploh še ima dovolj potenciala za zadovoljitev njihovih potreb in pričakovanj.

 

Se je treba ukloniti večini?

 

Mag. Tomaž Seljak

Novice in mnenja

9.12. 2018

Nedeljska reportaža o COBISS-u na Radio Prvi. Zanimiv prikaz nastanka COBISS-a, a so intervjuvanci zamolčali, kdo je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS in je bil tudi pobudnik ustanovitve IZUM-a, sami pa niso imeli ključne vloge pri vzpostavitvi sistema vzajemne katalogizacije pred tridesetimi leti.

 

27.11.2018 – 29.11.2018

V IZUM-u se je odvijala (mednarodna) konferenca COBISS 2018. Prvi dan za udeležence iz Slovenije (ZA SLOVENIJO), drugi in tretji dan pa za udeležence iz drugih držav v mreži COBISS.Net (ZA .NET) – kot da Slovenija ni sestavni del mreže COBISS.Net. Neverjetna pogruntavščina aktualnega vodstva IZUM-a. Mreža COBISS.Net je na spletnih straneh IZUM-a predstavljena pod sloganom »Podpora znanju in medkulturnemu dialogu« in prav v družbi s slovenskimi knjižničarji so se na preteklih mednarodnih konferencah COBISS vzpostavile/obnovile številne medčloveške in medinstitucionalne vezi med udeleženci konference iz različnih (tudi sprtih) držav. Udeleženci iz držav Zahodnega Balkana so tokrat spraševali, zakaj jim je IZUM letos preprečil druženje s slovenskimi knjižničarji in tudi zakaj niso prejeli seznama udeležencev konference. Težko razumeti.